Po uspešno preplezani skalni smeri Bibliographie v Ceusu, ki velja za eno najtežjih na svetu, in doseženi 50. zmagi v svetovnem pokalu, se kamen od srca ni odvalil samo glavni akterki Janji Garnbret, temveč tudi njenemu trenerju Romanu Krajniku. Škofjeločan priznava, da je letošnja sezona tudi zanj eden večjih izzivov v trenerski karieri.

Janja Garnbret: Tega tveganja sem se zavedala

Drugi športi

30. Jun 2026 0

Drugi športi

30. Jun 2026 0

Janja Garnbret z dvema kljukicama, a strast ostaja

Drugi športi

26. Jun 2026 0

Drugi športi

26. Jun 2026 0

Potem ko je v dveh tednih junija izpolnila dva velika cilja – po dveh letih in 21 poskusih je uspešno preplezala smer Bibliographie težavnosti 9b+ v Ceusu v Franciji, nato pa štirinajst dni pozneje v Innsbrucku še petdesetič v karieri zmagala na tekmi svetovnega pokala – je Janja Garnbret v praktično vsaki svoji izjavi za medije izrazila hvaležnost ekipi, ki jo spremlja.

Nič drugače ni bilo niti v intervjuju za Sportklub. “Predvsem se moram zahvaliti Romanu (Krajniku, trenerju, op. p.), saj je trening prilagodil plezanju v skali, a obenem sem uspešno ohranjala tekmovalni ritem in stik s konkurenco. Prav zaradi naslednjih dveh sezon in olimpijskih iger. Na koncu sva uspešno našla odlično ravnovesje, kdaj plezati v skali in kdaj narediti cikel treningov na umetni steni,” nam je dejala.

Kako pa je zelo uspešno obdobje, v katerem je še pred polovico leta narisala dve kljukici ob glavnih ciljih sezone 2026, videl Krajnik? Škofjeločan s Korošico, najboljšo športno plezalko na svetu, sodeluje od leta 2019, a kljub številnim uspehom jima motivacije in lakote po novih zmagah, odličjih in še nepreizkušenih izzivih ne manjka. Obenem pa vsaj “mastermind” celotne ekipe že pogleduje proti olimpijskim igram v Los Angelesu 2028, kjer bo Garnbret čez dve leti zaradi spremembe formata tekmovanj – težavnostno in balvansko plezanje bosta ločeni disciplini – lahko lovila dve novi olimpijski kolajni.

Intervju: Roman Krajnik

Sta se tudi vam, potem ko je Janji uspelo preplezati skalno smer Bibliographie v Ceusu, nato pa v Innsbrucku priti še do 50. zmage v svetovnem pokalu, odvalila dva velika kamna z ramen?

Ja. Glavni cilj letošnje sezone je bil preplezati Bibliographie in tako zaključiti dveletni projekt. Ko je ta cilj izpolnila, je nato le dva tedna pozneje naredila še drugo kljukico za leto 2026 – 50. zmago v svetovnem pokalu, ki jo je prav tako čakala že od lanskega leta. Najlepše je sezono glede ciljev “zaključiti” že sredi sezone, torej izpolniti vse začrtano. To so super občutki tudi zame, a ne počivava, greva naprej. Imava že nekaj ciljev v glavah, Janja bo letos tudi še tekmovala. Domače tekme v Kopru (v začetku septembra, op. p.) ne moreva in nočeva izpuščati, saj je najlepše tekmovati doma. Novi cilji so pred nami, obenem pa je pogled malo že usmerjen v Los Angeles 2028.

Kaj pa novi cilji v skalnem plezanju? Kam vaju vleče?

Nekaj ciljev imava že napol začrtanih. Janja si želi splezati še kakšno težko smer, torej iste težavnosti, kot je Bibliographie (9b+, op. p.). Želja je tudi preplezati enega izmed najtežjih balvanov, ki obstajajo. Nikoli ne bo zmanjkalo idej in ciljev, smeri in balvanov.

Janja je sama večkrat izpostavila, da sta letos uspešno našla ravnovesje med tekmami in plezanjem v naravi. Kako težko ga je bilo poiskati?

Zame kot trenerja je bil glavni izziv prav to. Da sestavim treninge tako, da bodo tako projekt v Ceusu kot tekme svetovnega projekta šle skozi. Trenutno sta tekmovalno in skalno plezanje dva popolnoma drugačna svetova, čeprav gre konec koncev za isto plezanje. Izziv je bil sestaviti proces treningov, da bo napredovala in normalno tekmovala na zastavljenih tekmah, ob tem pa uspešno plezala še v skali. Za Bibliographie smo tako celo pripravili specializiran trening za točno to smer in ga uspeli vključiti v širši spored treningov pred tekmami. Tudi sam sem se veliko novega naučil in že dobil nove ideje za nadaljevanje priprav na Los Angeles 2028, kar je odlično.

Kaj pa v smislu motivacije? Po Tokiu 2021 in prvi zlati olimpijski kolajni je Janja imela nekaj težav, po Parizu 2024 je bilo zaradi že znane izkušnje veliko lažje. Zdaj pa je za njo največji uspeh v skalnem plezanju.

Tukaj praktično ni primerjave, saj v skali obstaja toliko smer in toliko balvanov, da jih ne zmanjka. Marsikje se najdejo tudi številni projekti ali ideje, ki jih ni še nihče preplezal. To je niša, v kateri lahko Janja še vsem veliko dokaže. Pomanjkanja motivacije ni. Obenem pa je to neprimerljivo s Tokiom, saj sva si že pred Parizom prav zaradi japonske izkušnje zadala ta cilj v skali z Bibliographie. In zato je bilo po drugi olimpijski kolajni toliko lažje prebroditi prva dva meseca, ki sta po navadi po OI najbolj problematična. V skali pa me to ne skrbi, še lep čas ne bo zmanjkalo motivacije (smeh). Za Janjo je na tem področju še toliko neodkritega in novega, saj je – čeprav je preplezala eno najtežjih smeri na svetu – pri skalnem plezanju še zelo na začetku poti.

Spregovorila je tudi o tem, kako se je spremenila v zadnjih desetih letih – od prve do 50. zmage v svetovnem pokalu. Kako ste vi videli njen razvoj?

Lahko samo rečem, da Janja raste z vseh vidikov. Tako s plezalnega kot osebnostnega. Ko je prvič zmagala v svetovnem pokalu, je bila še otrok, zdaj pa je že nekaj časa odrasla oseba. Že s tega vidika je to bistvena razlika. Zrasla je v odlično in vrhunsko športnico, obenem pa je še izredna osebnost v vseh pogledih.